»Evropski agroživilski sektor potrebuje dolgoročno perspektivo, da bi se lahko spoprijelo s temi izzivi.«
»Glede navedenih težav slovenskih in evropskih kmetov je treba nujno najti ustrezne rešitve v okviru sprememb evropske zakonodaje, ki bodo dale prednost pridelkom evropskih kmetov pred uvozom hrane dvomljivega porekla iz tretjih držav.«
»Dovolila Ukrajini, da se s svojimi 20 milijoni ton pšenice prosto giblje po evropskih tržiščih.«
»Ministrstvo mora uravnotežiti cilje, ki jih dajejo deležniki, te moramo potem uskladiti z Evropsko komisijo in okoljevarstveniki.«
»Skrb za povečanje cen repromateriala in hrane je zelo veliko, zato Evropska komisija še ni objavila odziva na povišane cene energije, saj je ravno v tem času prišlo do krize v Ukrajini.«
»Odkupne cene so glede na evropski trg v Sloveniji nižje, to se pozna, kmetje veliko izgubljamo predvsem pri odkupu živine in mleka, tu so razlike največje.«
»Evropska komisija je pripravila predlog za podporo grškim in slovenskim kmetom, ki so jih prizadele naravne nesreče. V okviru kmetijske rezerve za leto 2024 bo Grčiji na voljo 43,1 milijona evrov, Sloveniji pa 8,6 milijona.«
»Da govorimo o sejmu nove generacije, ima globlji pomen. Prvič zato, ker je starostna struktura v slovenskem, pa tudi evropskem kmetijstvu neugodna – v povprečju starost znaša 57 let. Kar pomeni, da smo slovenski kmetje stari v povprečju toliko, kot je star sejem Agra.«
»To bi pomenilo odmik od uvajanja do okolja prijaznejših kmetijskih praks, kot sta plitka obdelava brez oranja, ki ugodno vpliva na strukturo tal, ter sposobnost za zadrževanje vode in hranil, s čimer se sledi ciljem evropskega zelenega dogovora in strategije Od vil do vilic.«
»V času, ko evropski kmetje opozarjajo na nevzdržne razmere za kmetovanje, kot so cene pridelkov, obdavčitve, konkurenca iz uvoza in stroga okoljska pravila, želimo kmetijske organizacije opozoriti, da se s podobnimi težavami srečujejo tudi slovenski kmetje.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju